#agriculture#stainablefarmingpractices#environmentalsustainability#foodproduction#organicfarming#greenhousegasemissions#waterconservation#soilerosion#biodiversity
Ho ea ka tlaleho ea Machaba a Kopaneng, ho lebeletsoe hore palo ea baahi ba lefatše e fihle ho limilione tse likete tse 9.7 ka 2050. Palo ena e ntseng e eketseha ea baahi e tla hloka keketseho e khōlō ea tlhahiso ea lijo, e leng se ka lebisang ho senyeha ho eketsehileng ha tikoloho. Leha ho le joalo, mekhoa e tsitsitseng ea temo e fana ka tharollo e sebetsang bothateng bona. Mekhoa ea moshoelella ea temo e etelletsa pele botsitso ba tikoloho, sechaba le moruo ka ho fokotsa tšebeliso ea lik'hemik'hale le ho baballa mehloli ea tlhaho.
O mong oa melemo ea bohlokoa ea mekhoa ea temo e tsitsitseng ke hore e ka eketsa chai ha e ntse e fokotsa litšenyehelo tsa tlhahiso. Phuputso e entsoeng ke Univesithi ea California, Davis, e fumane hore mekhoa ea temo ea manyolo e ka hlahisa 20% e phahameng ho feta mekhoa e tloaelehileng ea temo. Phuputso e 'ngoe e entsoeng ke Mokhatlo oa Machaba a Kopaneng oa Lijo le Temo e fumane hore temo e tsitsitseng e ka fokotsa litšenyehelo tsa tlhahiso ka 30%.
Mekhoa e tsitsitseng ea temo le eona e na le melemo e mengata ea tikoloho. Ho ea ka Lefapha la Temo la United States, mekhoa e tsitsitseng ea temo e ka fokotsa khoholeho ea mobu ka 90%, ea eketsa mefuta-futa ea limela, le ho fokotsa ho ntšoa ha likhase tse futhumatsang lefatše. Mekhoa e tsitsitseng ea temo e ka boela ea baballa mehloli ea metsi ka 60%, e leng ea bohlokoa haholo libakeng tse nang le khatello ea metsi.
Qetellong, ho amoheloa ha mekhoa ea temo e tsitsitseng ho bohlokoa bokamosong ba temo. Mekhoa ena e fana ka melemo e mengata ea tikoloho, ea sechaba, le moruo, 'me e ea hlokahala ho khotsofatsa tlhoko e ntseng e eketseha ea tlhahiso ea lijo. Ka ho sebelisa mekhoa e tsitsitseng ea temo, lihoai, litsebi tsa temo, lienjiniere tsa temo, beng ba mapolasi le bo-rasaense ba sebetsang temong ba ka kenya letsoho hore ho be le bokamoso bo molemonyana.