“Joaloka sehoai sa paballo ea lintho, mekhoa eo re e sebelisang polasing ea rona e re lumella ho 'koetela carbon' sepakapakeng le ho e boloka mobung oa rona. Sena se nketsa sehoai se betere. Tloaelo ea temo ea carbon e tšehetsa boiteko ba ka ba ho lema lijo tse ngata le ho thusa tikoloho ka nako e le 'ngoe," oa ngola Andre-Figueiredo Dobashi sengoloeng sena se phatlalalitsoeng ke Global Farmer Network. Sehlooho sena se rehiloe “Ke sehoai sa paballo ea lintho tsa tlhaho se koetelang carbon ho sa tsotelehe".
Re hatisa hape sengoloa se felletseng sa Dobashi ka tlase, ka thuso ea Global Farmer Network.
Lentsoe “ho koetela” ehlile le hapa tlhokomelo ea bamameli. E ba beha leihlo. Ke kahoo ke e sebelisang. Batho ba bangata ha ba tsebe hore lihoai li lula li ntša carbon dioxide moeeng—le hore ha re ntse re etsa joalo, re loantša liphello tse kotsi tsa phetoho ea tlelaemete.
Re le lihoai, re hloka hore ba utloisise hore na ho etsahalang.
E 'ngoe ea phephetso ea rona ke hore sechaba, ho kenyeletsoa le basebeletsi ba bangata ba sechaba, ha ba na tsebo e lekaneng ka saense ea bitsoang ea temo ea carbon le kamoo e lumellang lihoai ho ba karolo ea tharollo ea phetoho ea boemo ba leholimo. Ha bo-rasaense ba leka ho hlalosa hore na ke hobane’ng ha ho le bohlokoa ho tšoara carbon, ba atisa ho thatafatsa taba ka ho sebelisa mantsoe a kang “ho nka khabone” ao batho ba bangata ba sa a utloisiseng.
Na u kile ua utloa motho moqoqong o tloaelehileng a re "sequestration"?
Ona ke mofuta oa lentsoe leo u le fumanang ho tataiso ea boithuto bakeng sa tlhahlobo ea ho kena univesithing, ho fapana le leo u le sebelisang lipuisanong tsa letsatsi le letsatsi le ba lelapa le metsoalle.
Ke ka hona, re le lihoai, re hlokang ho fumana mekhoa e mecha ea ho hlalosa mokhoa oa ho nka khabone. Ka mohopolo oa "ho koeteloa ha carbon," ke khethile papiso. Matla a mokhabo-puo ke ho lumella papiso e hlakileng e utloisisoang ke ba bangata ho thusa batho ho bona mohopolo oa pele ka ho hlaka. Papiso e tobileng ea ho koeteloa ha carbon e ka ntlafatsa tsebo ea saense ea sebele.
Kahoo, ke motho ea koetelang khabone. Ka ho sebelisa mekhoa ea carbon-smart polasing ea rona, re lema lijo tse ngata, re eketsa lintho tse phelang e le hore mobu o phele hantle le ho sebelisa lisebelisoa tse fokolang ho etsa mosebetsi ona o motle.
Ka botsebi, ke moetapele oa thomo ena. Lijalo tsa ka li etsa boholo ba mosebetsi. Ke bakoeteli ba sebele.
Ka mokhoa o tloaelehileng oa baeloji, lijalo li hula carbon dioxide ho tsoa sepakapakeng. Ebe li e sutumelletsa metsong ea tsona ebe li kenya carbon mobung. Ke hona moo e tšoaroang teng 'me e etsa hantle ka ho fetisisa.
Ha e le hantle ho na le liphetho tse 'maloa tse ntle. Taba ea pele, temo ea k’habone e tlatsetsa khōlong ea limela, e leng se bolelang hore poone ea ka le linaoa tsa soya lia atleha. Ha lihlahisoa tsa ka li ntse li eketseha, 'me litšenyehelo tsa ka tsa ho kenya letsoho li fokotseha, maruo a ka a nyoloha a re lumella ho tsoela pele ho ntlafatsa mekhoa ea rona ea temo ea carbon.
Ea bobeli, temo ea carbon e ntlafatsa bophelo bo botle ba mobu ba polasi ea ka nako e telele. E nontša lintho tse phelang masimong a ka, e thusa mobu ho boloka mongobo, 'me e thusa ho thibela khoholeho ea mobu ka ho tšoara mobu sebakeng.
Ea boraro, e fokotsa liphello tse kotsi tsa phetoho ea tlelaemete. Likhase tse futhumatsang lefatše tse tsoang mekotleng ea mosi le lipeipi tse ntšang mosi ke tsona tse bakang boholo ba bothata. Ho koetela carbon mapolasing ho sebetsa ka lehlakoreng le leng, ho monya carbon moeeng le ho e boloka ka tlas'a maoto a rona.
Ketso e bonolo ea ho lema lijalo e nketsa sehoai sa carbon—empa polasing ea rōna, re nka mehato e eketsehileng ho etsa mosebetsi o molemo le ho feta. Re amohetse no-till, ho bolelang hore re boloka mobu o tiile ho e-na le ho o phethola. Ka ho hana ho e sitisa, re etsa mosebetsi o betere oa ho notlela carbon mobung. Re boetse re sebelisa mokhoa oa ho fapanyetsana lijalo le lijalo tse koahelang lijalo - ke li bitsa lijalo tse koetelang - tse sa fetoheng lijo empa, ka lebaka la photosynthesis, li fetola carbon e tsoang moeeng, e e qoelisa mobung ebe e e fetola matla bakeng sa kholo ea semela.
Bakoeteli ba atlehileng ba k'habone ba ela hloko haholo 'thekollo' eo ba e lebeletseng. Ka mantsoe a mang, re lekanya seo re se etsang. E qala ka motheo. Ke khabone e kae mobung hona joale? Ebe re hlahloba le ho hlahloba habeli le ho hlahloba hararo-litekanyo tse tharo ka sehla-ho bona hore na masimo a rona a sebetsa joang.
Ho etsa sena, re ka fumana lisebelisoa tse ling tsa morao-rao tse fumanehang ka lilaboratori tsa mobu tse thehiloeng ho saense ho lekanya ka ho hlaka hore na carbon e ngata hakae mobung. Mefuta ena ea lisebelisoa e tla ata le ho feta ha re ntse re ntlafatsa khokahanyo ea marang-rang ea mahaeng, ho lumella lihoai tse libakeng tse hōle ho lekanya khabone, ho arolelana liphetho tsa marang-rang le ho ntšetsa pele mosebetsi o tsoetseng pele oa temo ea lekholong la bo21 la lilemo.
Ha re ntse re ithuta liphetho, re ithuta se sebetsang le se sa sebetseng. Re ka fetola mekhoa ea rona le ho ntlafatsa seo re se etsang.
Ka lilemo tse ngata, baitseki ba boemo ba leholimo ba 'nile ba nyatsa temo le lihoai e le karolo ea bothata ba phetoho ea maemo a leholimo, qetellong ba khetholla maano le melao e thibelang mosebetsi oa rona. Empa ha e le hantle re karolo ea tharollo bothateng ba phetoho ea maemo a leholimo.
Ka ho arolelana pale ea rona ea "ho koeteloa ha carbon", re fetola tlaleho le ho thusa sechaba ho utloisisa hore temo ea carbon ke khoebo e molemo ka ho fetisisa lefatšeng bakeng sa rona bohle.