Teko e bonolo ea ho ikatisa, e kopantsoeng le tlhahlobo ea liphatsa tsa lefutso, e ka senola kapele liphatsa tsa lefutso tse khothalletsang tšebelisano 'moho le chai e ngata ea limela, ho latela phuputso e ncha e phatlalalitsoeng ka la 29 Pulungoana koranteng ea phihlello e bulehileng. Biology ea PLOS, ka Samuel Wuest oa Univesithi ea Zurich le Agroscope, Switzerland, le basebetsi-'moho. Liphetho li na le monyetla oa ho eketsa tlhahiso ea lijalo kapele ka mekhoa e tloaelehileng ea ho ikatisa.
Khopolong ea khale ea ho iphetola ha lintho, batho ka bomong baa hlōlisana, 'me ba nang le liphatsa tsa lefutso tse molemo ka ho fetisisa tlhōlisanong ba hlahisa bana ba bangata ba nang le liphatsa tsa lefutso tse hlōlang. Sena se hlahisa phephetso bakeng sa bahlahisi ba limela, bao hangata ba tobanang le ho khetha limela tse sebelisanang, ho e-na le ho hlōlisana. Sebakeng se teteaneng sa poone kapa koro, chai e ka ntlafala haeba batho ba qoba ho hola haholo kapa ho jala makhasi a bona haholo ("Green Revolution" ea bohareng ba lekholo la bo20 la lilemo e ne e itšetlehile haholo ka ho kenngoa ha li-allele tse nyane. lijo-thollo).
Ho fumana li-alleles (liphetolelo tsa liphatsa tsa lefutso tse fapaneng pakeng tsa batho ka bomong) tse ka khothalletsang tšebelisano-'moho ho thata, empa bangoli ba entse mokhoa oa ho li senola. Ka ho ikamahanya le khopolo ea papali, bangoli ba ile ba beha lebaka la hore mofuta oa liphatsa tsa lefutso o nang le tšebelisano-’moho ka ho fetisisa o tla sebetsa hantle ka ho fetisisa ho baahisani ba nang le tšebelisano-’moho ka ho tšoanang, empa o tla etsa hampe ha o tobane le baahisani ba baithati, ba nang le tlhōlisano e khōlō.
Ba sebelisitse semela sa mohlala Arabidopsis ho bapisa ts'ebetso ea semela se fanoeng ha se hōlile le motho e mong ea tšoanang le liphatsa tsa lefutso (mohlala oa monoculture) ho ts'ebetso ea eona ha e hōlile ka sete ea "tester" genotypes, e fapaneng le maano a bona a ho hōla. Ka ho fumana matla a kakaretso a semela se seng le se seng (joalokaha se lekantsoe ka biomass e kaholimo) le phapang lipakeng tsa kholo ea eona maemong ana a mabeli, ba ne ba ka bona hore na ke limela life tse ileng tsa eketsa bokhoni ba ho hola ka potlako le bokhoni ba ho sebelisana le batho ba tšoanang ka liphatsa tsa lefutso. hoo baahelani ba bona le bona ba ileng ba hola hantle.
Ka data eo ka letsohong, ba sebelisitse data e phatlalalitsoeng ea genome-wide polymorphism ho fumana liphatsa tsa lefutso e amanang le tšobotsi ea tšebelisano. Ba fumane hore e amana haholo le sehlopha se senyenyane sa li-polymorphisms tse hokahantsoeng, haholo-holo allele e nyane ho phatsa e le 'ngoe. Ha limela tse jereng allele e nyane li ne li lengoa haufi haholo, li kopane li hlahisitse biomass e eketsehileng ea 15% ha e lengoa ka bongata ho feta limela tse jarang tse kholo allele sebakeng se le seng. Tšebelisano-'moho e ile ea tsamaea le tlhōlisano e fokolang ea metso - limela tse haufi li ka 'na tsa sebelisa matla a fokolang ho hlasela libaka tsa metso ea baahisani ba tsona bakeng sa limatlafatsi.
Leano le tšoanang la ho bapisa le ka sebelisoa bakeng sa ho sibolla li-allele tsa tšebelisano-'moho bakeng sa tšobotsi efe kapa efe e ka lekanyetsoang, Wuest o itse. Phapang e joalo, ha e se e lemohuoe sejalong, e ka sebelisoa ka potlako mananeong a morao-rao a ho ikatisa le ho fana ka litsela tse atlehang tsa ho eketsa chai.”
Wuest o phaella ka ho re, “Likhopolo tse susumelitseng mosebetsi ona ha li macha, ha e le hantle tse ngata li qapiloe lilemong tse mashome tse fetileng. Leha ho le joalo, khopolo ea hore rōna batho, e leng o mong oa mefuta e nang le tšebelisano-’moho ka ho fetisisa, re ka rua molemo ka ho etsa hore lijalo tsa rōna li sebelisane haholoanyane, le rōna e ntse e re khahla kajeno.”